Močno slabovidnemu Toniju je računalnik odprl pot v svet znanja

Močno slabovidni Toni Perić in njegova sošolca so imeli malo drugačno uro računalništva pri Gregu Hribarju, mobilnem učitelju računalništva na Centru IRIS v Ljubljani.


To je bila ura, kjer smo Toniju podarili računalnik s katerim bo  doma vadil slepo tipkanje, ker bi se rad udeležil tekmovanja in se učil novih veščin, ki mu bodo omogočala raziskovanje, učenje in doseganje vsega tistega kar mu sedaj ni bilo omogočeno. Kar nekaj se nas je zbralo, da smo lahko skupaj z 22-letnim Tonijem obeležili predajo osebnega računalnika s programom za povečanje ekranske slike, malo večjim ekranom in posebej prilagojene tipkovnice in ostale opreme vredne skoraj 2.800 evrov.

Toni pravi, da je bil zelo prijetno presenečen, da v resnici obstajajo ljudje, ki čutijo s prizadetimi otroci in mladostniki. Saj do sedaj še  ni bil deležen nobene  takšne pomoči.  Z nakupom računalnika,  pa so mu naši donatorji olajšali in polepšali življenje. Zato jim je Toni še posebej hvaležen, prav tako njegova starša, ki mu računalnika nista mogla kupiti saj nimata dovolj sredstev, pa še te namenjata za sinovo zdravljenje oči v tujini.

Še posebej so me ganile Tonijeve iskrene besede, ki so bile namenjene meni: »Spoštovana gospa Mojca. Želim se vam zahvaliti za vso podporo in pomoč ter veliko mero razumevanja. Nekaj časa nisem mogel dojeti, po vsem kar se mi je v mojem mladem življenju dogajalo hudega, da kje obstajajo taki ljudje kot ste vi. Neskončno bom vedno hvaležen, tako kot tudi moji starši, da smo vas spoznali. Vedno vam bomo hvaležni za vse kar ste naredili zame. Izboljšali ste mi življenje in omogočili, da bom v bodoče lažje živel, se lažje in več naučil.«

Z veseljem sem obiskala in spoznala Tonija in mu pomagala do prepotrebnih pripomočkov, vendar se  zavedam, da brez skupne povezanosti in pomoči donatorjev, ki imajo posluh za sočloveka v stiski to ne bi bilo mogoče, kot so podjetje Saval Aleš Avsenek d.o.o. Radovljica, podjetje Soča Oprema d.o.o. Ljubljana, g. Boris Zor, družina Slovša in številnih drugi. Preveč vas je,  da bi lahko naštevala vsakega posebej.

Tako kot fantova starša sem hvaležna tudi Centru IRIS, ravnateljici Katjuši Koprivnikar in Tonijevim učiteljem, ker mu stojijo ob strani in ga spodbujajo, da lahko razvija svoje sposobnosti in pridobiva nova znanja ter si širi obzorja. Čeprav je šele drugo leto na njihovi šoli se počuti dobro in domače, ker je končno med sebi enakimi, pri pouku lepo napreduje, poleg tega prepisuje tekste za šolsko glasilo, se uči orientacije, trenira judo in plava.


Po predaji smo se zmenili, da bo računalnik še  kakšen teden ali dva ostal na šoli, da se bodo  naredile potrebne prilagoditve, prav tako se bo Toni s pomočjo učiteljev seznanil z vsem kar potrebuje za samostojno šolsko in domače delo. Potem ga bom pa z veseljem še enkrat  obiskala na domu, kot sem obljubila Toniju in družini, ter ob klepetu in kavici pogledala kako mu gre z novo pridobitvijo.

 





Močno slaboviden Toni si želi imeti svoj računalnik

22-letnega Tonija iz Ljubljane sem spoznala med poletnimi počitnicami in kar nisem mogla verjeti, da je kljub težavam z očmi in slabovidnostjo šele v lanskem šolskem letu začel obiskovati posebni program vzgoje in izobraževanja v Centru IRIS v Ljubljani. Ima kronično obolenje oči. Že vrsto let se zdravi pri oftamologih v Avstriji, kamor ga starši redno vozijo na samoplačniško zdravljenje.


Toni Perić je bil do devetega leta čisto običajen in družaben fant. Rad je igral nogomet, se družil s prijatelji in hodil v redno šolo. Potem pa so se počasi začele težave z očmi, opazili so, da težko sledi pouku, da ne vidi na tablo, televizijo, da se težko orientira v prostoru...

Starša sta postala izredno zaskrbljena, sledili so številni obiski pri specialistih, bili so na očesni kliniki v Ljubljani. Tonija so peljali še v Beograd in na tri očesne klinike v Zagreb, kjer so končno srečali oftamologa, ki jih je takoj po pregledu napotil na zdravljenje v Gradec. Povedal jim je, da je za Tonijeve težave z vidom  krivo močno vnetje, katerožarišče je potrebno odkriti. Tako so pred sedmimi leti v Avstriji  oftamologi potrdili diagnozo in Tonijeve oči oziroma vnetje začeli zdraviti z antibiotiki in ostalimi zdravili. Še vedno ga redno, dva do trikrat letno vozijo na preglede, tudi zdravila Toni še jemlje. Jeseni bo imel ponovni pregled. Srčno upajo, da se mu vid ni poslabšal in ne bo potreboval operacije.

Drugače pa je Toni presrečen in lepo napreduje odkar je začel obiskovati šolo v Centru IRIS za slepe in slabovidne Ljubljana. Pravi, da je sedaj med sebi enakimi, uči se orientacije, ima računalništvo, trenira judo, na specialni olimpijadi je dobil že kolajno, lahko se ukvarja še z drugimi športi prilagojenimi slepim in slabovidnim.

V 5. razredu, ko so se začele težave z vidom, je Toni začel obiskovati osnovno šolo s prilagojenim programom Dečkova v sklopu Centra Janeza Levca,  a tam ni mogel napredovati in se zaradi težav z vidom enakovredno vključevati med ostale vrstnike.  Da bi lahko napredoval v šoli in mogoče kasneje dosegal še večje cilje, pa potrebuje stacionarni računalnik z velikim ekranom, prilagojeno tipkovnico in Zoom tekst za povečavo. Oprema vredna 2.650 evrov za invalidsko upokojenega očeta in mamo, ki zaradi zdravstvenih težav dela samo polovični delovni čas predstavlja preveliko finančno breme.

V upanju, da bomo skromni druľini pomagali olajšati finančno breme, Toniju pa uresničiti žľeljo po napredovanju in raziskovanju, sta nam njegova učitelja Urška Lah in Grega Hribar v prošnjo za pomoč napisala:

»V šolskem letu 2017/2018 je pričel obiskovati šolo v Centru IRIS, kjer smo ugotovili, da bi mu računalnik z ustrezno pripadajočo opremo omogočil večjo vključenost  v šolsko delo. V zelo kratkem času, v roku dveh mesecev se je naučil desetprstnega slepega tipkanja na računalniku. Tudi druge računalniške veščine hitro osvaja. Toni je zavzet in navdušen pri spoznavanju računalnika in njegovih možnosti. Rad že sam napiše prispevke za šolski časopis ali svojo šolsko skupino. Tudi po spletu poišče informacije ali si zavrti pesem. Toni ima doma star prenosnik, ki pa ima zaradi Tonijevega minimalnega  ostanka vida povsem premajhen zaslon za nemoteno delo. Priporočava nakup računalnika s čim večjim zaslonom in prilagojeno tipkovnico (močno povečane črke). Toni bo s svojo voljo in zagnanostjo prav gotovo dobil še večji zanos, prav tako pa napredoval pri šolskem delu in drugih spretnostih. Vsekakor bi šla donacija v prave roke.«



Vabimo vas, da tudi vi pomagate obrniti Toniju življenje na bolje.

Donacije za Tonija zbiramo na transakcijskem računu Humanitarnega zavoda VID
številka SI56 0510 0801 0018 831
koda namena: CHAR, sklic: SI00 22102018
in namen nakazila "Za Tonija".