Tako, kot v vsaki dejavnosti, tudi v dobrodelni dejavnosti pri zadovoljevanju potreb ciljne skupine, katerim je dobrodelna organizacija namenjena nikoli ne gre brez težav.  Težave v Sloveniji predstavljajo predvsem nepoznavanje in nerazumevanje  dela, pogojev za delo, in sploh potreba po delu dobrodelnih organizacij.Še vedno večina ljudi meni, da bi vse to morala zagotoviti država. Nemalokrat s strani ljudi, ki niso dovolj poučeni ali pa jih navedeno ne zanima, dobimo odgovor ali vprašanje, zakaj to delamo mi (ali pa druge organizacije), saj plačujemo prispevke itd.Na dobrodelne organizacije letijo številni očitki in posploševanja, ki nastanejo predvsem zaradi popolnega nepoznavanja zakonskih osnov in temeljev, ki dobrodelnim organizacijam omogočajo njihovo dejavnost.





VPRAŠANJA
Zakaj ne naredite več
Ali Slovenci so dobrodelni
Ali so ljudje pripravljeni pomagati
Kako se odzivajo podjetja
Ali je afera Rdeči Križ vplivala na vaše delo?
Ali ljudje poznajo dopbrodelno dejavnost.
kaj pa zaposlitveni okviri.
katera vrsta dobrodenosti je tista prava
Kako je s tehničnimi pripomočki
Zakaj imate določeno višino prostovoljnega prispevka oziroma donacije
kaj pa država

Ali donatorji in drugi podpisniki pogodb poravnajo vse svoje obveznosti   Ne. Kar nekaj je takšnih, ki podpišejo donatorsko pogodbo ali katero drugo s figo v žepu. Samo da se v tistem trenutku pred našim poverejenikom pokaže dober. kasneje pa svoje zaveze ne izpolni. Mi bi lahko naredili veliko več. A ta donator obsodi otroka na nadaljnje životarjenje.

Zakaj sprejemate samo denarna sredstva?  Ker lahko samo z njimi kupimo pripomočke. res je občasno nam ponudimo kakšne  vendar ali boste vi vzeli krompir namesto denarja.

Ali so otroci nastanjeni pri nas.  Ne otroci bivajo širom Slovenije itd ali v drugih Ustanovah. Zavod VID pomaga tem otrokom, nimamo pa prostorov da bi bili otroci pri nas

kako je z željami ljudi pomagati otrokom - včasih zelo težko. pojavi se kakšen ki reče, dam če boste dali otroku vmojem krau, ali pa otrok mora imeti recimo slepoto, mi pa v tistem trenutku imamo potrebo po vozičku. Tudi tukja se kaže odnos do dobrodelnosti. Ali daš zato, da boš pomagal ali pa zato, da se vboš hvalil.


Ali dobite kaj sredstev od invalidske fundacije FIHO
Zakaj ne dobite nobenih sredstev od države
kateri so tisti najbolj pogosti izgovori ljudi
Ali imate za poverjenike kakšne posebne zahteve
Kaj se lahko ljudje naučijo pri vas
Ali je za vas pomembno iz katerega konca slovenije je otrok
Vaše sodelovanje z drugimi organizacijami.
Ali na področju dobrodelnosti obstaja konkurenca
Kako je z zbiranjem prostovoljnih prispevkov.
So ljudje nesramni do vaših poverjenikov.
Ali vsi ljudje izkoristijo davčne olajšave.
Kdo vse je lahko vaš poverjenik

zAKAJ NIMATE VKLOPLJENIH KOMENTARJEV na vaših straneh. - preveč negativnosti. kajti nikoli komenarjev nepišejo ljudje, ki dejavsnot poznajo. Pišejoin komentirajo tisti, ki želijo škoditi itzd.

Res sem vesela, ko slišim srečne zgodbe. Zlobni jeziki so pa vedno bili in vedno bodo. Važno je le tisto, kar čutimo in vemo mi sami. Želim vam veliko lepega.

Smo različni od drugih organizacij, saj nikoli nismo trdili, da v celoti ves denar namenjamo pomoči otrokom, to bi pomenilo, da smo iznašli ali ustvarili čudežno dejavnost, ki se lahko odvija brez stroškov. katerakoli organizacija, ki to napiše na svojo stran, da vsa sredstva v celoti porabijo za pomoč in sredstva 100 procentno namenijo za pomoči, z vso odgovornostjo trdimo da lažejo in zavajajo ljudi. za nas je takšna organizacija neverodostojna. ejavnost brez stroškov ne obstaja. Je ni in je ne bo.
Vsak a dejavnost pa najsi bo to humanitarna ali dobrodelna, socialna, zdravstvena itd, ima svoje stroške.   že nakup invaluidskega pripomočka predstavlja za nas strošek naše dejavnosti.

na žalost tega marsikdo ne upošteva, tako kot tudi kakšni podjetniki ne, ki napšišejo, da bodo pokrili srtroške pripomočka, ostalo pa ne. kaj pa naše delo, kaj pa naš čas in vse aktivbnosti, ki smo jih izvedli, da smo natredili npr. dvižno ploščad. Stroške priznajo vsem, samo nam, ki smo tudi pol leta delali ne.

nekateri si resnično predstavljajo , da so v si ki delajo v HO brez plačila, brez stropkov itd.


Tako, kot v vsaki dejavnosti, tudi v dobrodelni dejavnosti pri zadovoljevanju potreb ciljne skupine, katerim je dobrodelna organizacija namenjena nikoli ne gre brez težav.  Težave v Sloveniji predstavljajo predvsem nepoznavanje in nerazumevanje  dela, pogojev za delo, in sploh potreba po delu dobrodelnih organizacij.
Še vedno večina ljudi meni, da bi vse to morala zagotoviti država. Nemalokrat s strani ljudi, ki niso dovolj poučeni ali pa jih navedeno ne zanima, dobimo odgovor ali vprašanje, zakaj to delamo mi (ali pa druge organizacije), saj plačujemo prispevke itd.

Na dobrodelne organizacije letijo številni očitki in posploševanja, ki nastanejo predvsem zaradi popolnega nepoznavanja zakonskih osnov in temeljev, ki dobrodelnim organizacijam omogočajo njihovo dejavnost.


Veliko je tudi izogibanja, pa tudi vprašanj o potrebnosti delovanja humanitarnih organizacij v Sloveniji.  Nemalo posameznijkov zreducira delo humanitarnih organizacij samo na fehtanje in se obenem ne zavedajo, da se dobrodelne organizacije s tem ne ukvarjajo. Ampak v okviru zakonskih in danih možnosti opravljajo profesionalno delo, ki mora biti veliko bolj odgovorno, saj se dotika posameznika, njegove najbolj intimne potrebe, za katero se je bil pripravljen izpostaviti in se je moral izpostaviti, saj si sam ni mogel pomagati.


Nemalokrat ljudje v svoji egoistični zaprtosti tudi onemogočajo tiste, ki želijo pomagati. češ, meni tudi nikoli ni nihče pomagal, ali pa mi klaj dal.


Kljub temu, da imamo v ustavi zapisano načelo, da je Slovenija socialna država, smo od tega svetlobna leta daleč.

Dokler bo samo en otrok lačen, dokler samo en otrok ne bo imel vseh možnosti za razvoj, ki  ga omogoča današnja tehnologija, dokler bodo ljudej morali hrano iskati po smetnjakih itd, in vse to ne zaradi svoje krivde, dokre bodo direktorji izkoriščali delavce  in dokler dohodek ne bo zadoščal za človeka vredno življenje, do takrat Slovenija ne bo socialna država. Socialnost se začne v našem odnosu do sočloveka. Začne se tam, kjer smo postavljeni pred vprašanje  Iščemo dobre ljudi, človel pa se odzove z jezo in nestrpnostjo - tolko časa nismo in jne bomo socialna država.



lahko bi napisali knjigo, ki bi bila zelo debela. In s svojo vsebino bi vas šokirala, saj so bile nekatere stvari ki smo jih doživeli resnično na meji . Na tisti meji, ko se vprašaš, koga imaš pred seboj. Je ta oseba sploh še človek. Ali zver v človeški podobi. Je možno, da obstaja toliko sovraštva, fovšije, napadalnosti  egoizma v enem samem človeku.


Ko po telefonu slišiš opazko, kaj se gremo, da pomagamo tem otrokom. Naj raje crknejo in kaj jih starši spravljajo na svet.... se zgroziš.


So res tako ldaleč, da smo drug drugemu postali zver.  Kam je šla človečnost in prijaznost.   Pa tako enostavno je.


In to je samo potrditev tega da vsi Slovenci niso dobrodelni in podobne floskule v medijih. Dobrodelni so posamezmniki. Drugi pa ne. In tudi vsi Slovenci ne skačejo itd, kot je v tistem znanem  Kdor ne skače ni Slovenc. Takšne stvari samo posplošujejo in poneumljajo. Kot si direktroji niso slabim,, niso izkoriščevalci td.


V ta odnos spada tudi odnos zdravnika do pacienta. Ali si zanj vzame čas ali pa je zanj samo številka. V te odnose spadajo tudi tisti, ki odločajo v komisijah o invalidskih pripomočkih itd


ENOSTAVNO IN OSNOVNO PRAVILO PRI ODLOČANJU POMAGATI ALI NE JE SLEDEČE:


Postavite se v položaj otroka, ki potrebuje pomoč.

Postavite se v položaj staršev, ki si prizadevajo otroku nuditi vsaj malo tistega, kar imajo zdravi otroci.



Pravi ČLOVEK ne bo iskal izgovorov ampak bo pomagal. Tako preprosto. Tako enostavno.

Tistim, ki nočejo pomagati pa pride prav popolnoma vse.   Afera Rdeči Križ. Še danes naši poverjeniki poslušajo te zgodbe.  Izgovore, da njim ni nihče pomagal.  Da naj poskrbi država zanje. Da naj gremo v parlament in naj dajo poslanci. Velikokrat nas pošiljajo k premijer. Včasih je bil to Janša, pa Bratuškova, pa danes Cerar itd.


Izgovori.

"Veste, jaz p aže dovoilj v službi naredim za ljudi, ki potrebujejo pomoč!"  je bil odgovor ene medicinske sestre.  Seveda, a tisto je tvoja služba za katero si plačana. Mi pa smo te vprašali, ali si pripravljena iz svojega dohodka nekaj narediti za otroke.


Zakaj tega ne naredi država


Meni ni nihče pomagal


Spet fehtate


Najhujši je bil tale na telefonski tajnici: kaj pa imajo take otroke, naj jih kar pobijejo, pa bo problem rešen.  Posnetek hranimo v zavodu VID, bil pa je kot sporočilo na telefonski tajnici.


Vas bom prijavil, ker je prepovedano hoditi okoli. Je bilo na radiu?


Veste, zdajle nima časa?


Ravno odhajam, je rekel direktor? In potem ni odšel nikamor.


Kdo vam je dovolil, da pridete v naše prostore  in se zdrl na vratarja, ki je spustil poverjenika naprej.


Veste, Rdeči križ itd.  Seveda,vse organizacije so enake, vsi duhovniki so pedofili, vsi gospodarstveniki so tajkuni itd. poslplošecvanje.  Vedno je za nečem posameznik in ne organizacija.


Vsi samo kradete.  Bravo. Fantastičen komentar.  Si predstavljate življenje danes brez humanitarnih organizacij. Mi nič več. kajti, če ne bi biklo  njih, potem bi bil na svetu še večji kaos.


LJUDJE  ki noejo pomagati, bodo v vsaki stvari našli izgovore. Enim ni prav da pomagamo otrokom, drugim ni prav, ker pomagamo tej družini,spet drugi, zakaj ne tej družini. Potem tretji, zakaj ne tako pa tako itd.

Nekateri imajo polno predlogov, kako bi mi morali delati itd.  Ko takšno osebo povabimo, naj se nam pridruži, pa se začne izogibat.


Pa saj sem že lansko leto pomagal itd.  Če je enkrat dovolj, zakaj potem ne zapreete trgovine ali podjetja. Saj ste prodali en proizvod.  Drugi so pametni  kako bi oni to izpeljali drugače in tako v neskončnost.


Tem dobrodelnežem bi lahko rekli, da je iz naslanjača lahko biti dobrodelen.


O izgovorih bi lahko napisali knjigo

Zdravilo za to stanje.   preprosto, vse naše življenje je en sam dokaz, da smo vsi povezani. In da še kako velja, kar storimo drugim, storimo dejansko sebi, in če smo požrti in nesramni se nam bo to taklo ali drugače rnilo.  Ni  narobe, če ima nekdo več, je zaslužil s poštenim delom itd ne naračun izkoriščanja itd. Kajti slej kozt prej udarijo zadeve nazaj v družbenih napetostih. Srte se kdaj vprašali, zakaj potrebujejo bogati ljudje varnostinike in so v stalnem strahu, da jim bo nekdo nekaj vzel.