Saška bi se rada potepala z novim vozičkom
Pritlično stanovanje na Markovcu nad Koprom in pred njim nekaj otroških igral je dom družine, ki jo je življenje postavilo pred preizkušnjo. V želji zagotoviti hčerki pripomoček, rehabilitacijo in napredek sta se starša po premaganih strahovih, kaj si bodo ljudje mislili o njiju, odločila in nam napisala prošnjo.
Starši, ki so se kar naenkrat znašli pred drugačno predstavo družine, kot so jo imeli. Družino, kjer so otroci zdravi, srečni in ljubljeni in predstavljajo radost staršema in sorodstvu. Življenje resnično piše različne usode. Otrok, deklica, rojena brez vseh zapletov, ki je začela odraščati in spoznavati prve vtise življenja.
Potem pa: Starša sta tam nekje pri enem letu starosti začela opažati, da s Saško le ni vse tako, kot bi moralo biti. Začela sta opažati motnje v obnašanju, govoru in hoji. Motnje, ki jih prej ni bilo. In kot se velikokrat zgodi je bilo na pregledih vse v redu. In da to ni nič neobičajnega so zatrjevali zdravniki. Da je mogoče samo bolj »zaspan otrok« od drugih. A že kmalu so se pokazali hujši znaki, ki so dajali slutiti, da se v Saškinem telesu nekaj dogaja. Čudno tresenje in zavijanje z očmi je bil zadosten alarm za zdravnike, da je nekaj narobe. Zadržali so jo na opazovanju in ko je imela ponoči napade, so jo takoj odpeljali na nevrološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani. Tam so ugotovili, da ima epilepsijo in skrite napade na pet sekund. Šele po dolgih šestih mesecih je prišla na vrsto za magnetno resonanco, ki je pokazala, da ima Saška v možganih 4 krat 4 krat 2 cm veliko displazijo. In da je potreben takojšnji kirurški poseg, ki pa ga na žalost v Sloveniji nihče ne izvaja.
Napotena je bila na operacijo v Prago, kjer so uspeli odstraniti velik tumor na levi strani možganov. Le ta je prizadel center za govor in motoriko telesa, ter povzročal nekontrolirano epilepsijo. 10-urni poseg je potekal brez zapletov in Saška je začela okrevati. Samostojno hoditi, sama jesti in govoriti različne zloge. Ko bi morala deseti dan oditi domov pa se je dan preje stanje poslabšalao. Kar naenkrat ni več mogla sama piti, leva roka ji je začela nagajati in tudi leva noga je postajala vedno bolj šibka. Takoj so jo odpeljali na magnetno resonanco, a niso ugotovili nobenih zapletov. Vendar je Saškino stanje postajalo vedno slabše. In ob ponovnem pregledu so našli krvni strdek v glavni arteriji v zatilju in ta je povzročil težjo možgansko kap. Odpovedala ji je celotna leva stran telesa in jo je bilo potrebno hraniti po cevki. Čez dva tedna je bila dovolj stabilna za prevoz v Slovenijo. Sam Češki predsednik je »posodil« letalo za prevoz na Pediatrično kliniko nazaj v Ljubljano. Iz Pediatrične pa jo je pot vodila na Inštitut za rehabilitacijo Soča, kjer je izvedela za naš zavod.
Saška je edini otrok v svetu, ki je preživel tako hudo možgansko kap. Ko sem se pogovarjal z njeno mamico, je Saška vseskozi zbujala pozornost, češ tudi jaz sem tukaj. In zlezla mi je v naročje, brez bojazni pred tem, da me je prvič videla.
Danes Saška zelo počasi okreva. Potrebne so fizioterapije in delovne terapije, logopedska obravnava itd. Veliko terapij je samoplačniških in predstavljajo za štiričlansko družino velik finančni zalogaj. Vključena je v razvojni vrtec v Center govora in sluha v Portorožu. Mamica je ostala doma, da je lahko Saški vedno na voljo. Za družino finančno skrbi samo oče, kar pa ob vseh tako velikih stroških ni dovolj. Saška poleg nujnih terapij potrebuje tudi otroški invalidski voziček. Takšnega transportnega, saj je sedanji pretežak in prevelik, a na žalost je do novega upravičena šele čez dve leti. Za pomoč Saški bi potrebovali najmanj 4.500 eurov, da ji poleg novega vozička zagotovimo tudi terapije, ki jih za svoj razvoj in okrevanje nujno potrebuje.
Vabimo vas, da tudi vi pomagate obrniti Saški življenje na bolje.
Donacije za Saško zbiramo na transakcijskem računu Humanitarnega zavoda VID
številka SI56 0510 0801 0018 831
koda namena: CHAR, sklic: SI00 15032019
in namen nakazila "voziček in terapije za Saško"