Pomagali ste Saški in njeni družini
S Saško Križman smo uspešno zaključili še zadnjo akcijo zbiranja sredstev pred poletnimi počitnicami. Čakajo nas že nove, številne a smo zadovoljni, da smo tudi mali štiriletni deklici in njeni družini vsaj malo olajšali življenje.

V novem rdečem vozičku sedi sproščeno, z rokicami naslonjenimi na mizico in prav uživa v sprehodih. Zvedavo opazuje okolico, povsod je toliko novih vtisov zanjo. Starša jo lažje peljeta na obiske k prijateljem, na preglede k zdravniku, terapije ali v trgovino. Tudi v vrtcu ga vsak dan uporabljajo, ko Saško peljejo na sprehod skupaj z njenimi malimi prijatelji. Voziček je stalno v uporabi, Saška je srečna, njena družina pa hvaležna.
Saško smo že razveselili z novim vozičkom, potrebuje pa še terapije
Radi bi vam sporočili, da se Saška z družino že veselo potepa naokoli po primorskem sončku. V novem rdečem vozičku sedi udobno in sproščeno in prav uživa v sprehodih. Povsod je toliko novih vtisov zanjo in takšni sprehodi ji zelo koristijo ter pomagajo pri njenem razvoju.
Voziček smo ji konec meseca aprila že podarili, čeprav s tem akcija zbiranja pomoči zanjo še vedno ni zaključena. S pomočjo dobrih podjetij in posameznikov smo uspeli sredstva za voziček zbrati kar hitro. In namesto, da bi čakali, da se zaključi celotna akcija in zberemo še toliko sredstev, kolikor jih Saška potrebuje še za terapije, nam je bilo najbolj pomembno, da Saška voziček čimprej dobi.
| |
Saška bi se rada potepala z novim vozičkom
Pritlično stanovanje na Markovcu nad Koprom in pred njim nekaj otroških igral je dom družine, ki jo je življenje postavilo pred preizkušnjo. V želji zagotoviti hčerki pripomoček, rehabilitacijo in napredek sta se starša po premaganih strahovih, kaj si bodo ljudje mislili o njiju, odločila in nam napisala prošnjo.
Potem pa: Starša sta tam nekje pri enem letu starosti začela opažati, da s Saško le ni vse tako, kot bi moralo biti. Začela sta opažati motnje v obnašanju, govoru in hoji. Motnje, ki jih prej ni bilo. In kot se velikokrat zgodi je bilo na pregledih vse v redu. In da to ni nič neobičajnega so zatrjevali zdravniki. Da je mogoče samo bolj »zaspan otrok« od drugih. A že kmalu so se pokazali hujši znaki, ki so dajali slutiti, da se v Saškinem telesu nekaj dogaja. Čudno tresenje in zavijanje z očmi je bil zadosten alarm za zdravnike, da je nekaj narobe. Zadržali so jo na opazovanju in ko je imela ponoči napade, so jo takoj odpeljali na nevrološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani. Tam so ugotovili, da ima epilepsijo in skrite napade na pet sekund. Šele po dolgih šestih mesecih je prišla na vrsto za magnetno resonanco, ki je pokazala, da ima Saška v možganih 4 krat 4 krat 2 cm veliko displazijo. In da je potreben takojšnji kirurški poseg, ki pa ga na žalost v Sloveniji nihče ne izvaja.
Kontakt










