Isabella

Enajstletna Isabella Škorjanec nam je kar sama napisala prošnjo, v kateri nas je prosila za pomoč pri nakupu prenosnega računalnika, s katerim bi se v šoli lažje učila in hitreje delala zapiske.

»Sem Isabella Škorjanec iz Ormoža. Stara sem 10 let in obiskujem 5. razred OŠ Ormož. Imam še mlajšo sestrico in bratca. Že od rojstva slabše vidim. Drugo leto že obiskujem računalniški krožek, kjer se učim slepo tipkati, saj mi prepisovanje iz šolske table dela velike težave, saj namreč ne vidim tako daleč. Ati in mami sta mi letos kupila prenosno lupo, ki mi omogoča lažje branje in pisanje. V veliko pomoč bi mi bil nov računalnik, ki bi ga imela samo jaz v svoji sobi.

Na vas se obračam z željo, če bi lahko kaj pripomogli k temu, da dobim svoj novi računalnik, da se bom lažje učila. Zahvaljujem se vam! Vaša Isabella«

Mnenje in prošnjo za nakup računalnika nam je posredovala tudi mobilna tiflopedagoginja Tanja Tajnikar iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, ki vsak teden obišče Isabello na njeni OŠ v Ormožu, kjer skupaj izvajata vaje in ji nudi dodatno strokovno pomoč. Isabellina ostrina vida je le 20 %, ima zmanjšano kontrastno občutljivost in okvaro binokularnega vida. Za delo v šoli potrebuje prilagojen sedežni red, ki ji omogoča boljšo osredotočenost na šolsko delo. Ker težje fiksira pogled na predmet ali tekst, pri opazovanju, branju in pisanju potrebuje več časa. Omogočati ji je potrebno vsaj 30-50 % več časa kot »videčemu« otroku. Pri delu na bližino uporablja klop z dvižno ploskvijo, za zapisovanje uporablja pisala, ki puščajo močnejšo sled (flomaster). Pisno gradivo ji morajo učitelji povečati na računalniško velikost črk vsaj 18-22 pt v pisavi Arial. Pri pouku zanjo je potrebno prilagojeno izvajanje, preverjanje in ocenjevanje šolskega gradiva in nalog.  

Isabelli so starši lani kupili ročno elektronsko lupo, da so ji olajšali branje. Edini pripomoček, ki ga Isabella še potrebuje je računalnik, ki pa ga starša, ki morata skrbeti za tri otroke, ne zmoreta več kupiti, čeprav bi ga deklica že sedaj potrebovala v šoli, manj bi bila utrujena, lažje in hitreje bi si zapisovala snov, lažje bi sledila pouku in se učila. S tem namenom se Isabella pri učitelju računalništva iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Gregu Hribarju že veselo uči slepega desetprstnega tipkanja.