Kontakt
04 201 39 30
Aleksander je z našo pomočjo dobil prenosni računalnik
Aleksander Kolar iz Oplotnice je star 18 let in izredno priden dijak 4. letnika Gimnazije Slovenske Konjice. Je močno slaboviden fant zato v šoli uporablja računalnik in ostalo opremo, ki mu pomaga, da normalno sledi pouku. Vendar je bil prenosnik že tako star in si Aleksander z njim ni mogel več pomagati.
Ko smo začenjali akcijo zbiranja sredstev za Aleksandra so za naše delo in prizadevanja izvedeli v Lions klubu Slovenske Konjice. Aleksandra so poznali in so se odločili, da mu bodo na naše povabilo pomagali. Odzvali so se naši prošnji in so mu v začetku letošnjega leta kupili ustrezen prenosnik s programom za povečanje ekranske slike in ostalim kar potrebuje pri šolanju. Mi pa naj bi Aleksandru pomagali pri nakupu nove elektronske lupe, ki bi mu omogočala branje in učenje tudi doma.
Prenosnik sedaj že pridno uporablja in mu je v veliko pomoč mi pa sedaj vodimo akcijo za nakup elektronske lupe.
Aleksander potrebuje nov prenosni računalnik
Aleksander Kolar iz Oplotnice je star 18 let in izredno priden dijak 4. letnika Gimnazije Slovenske Konjice. Je močno slaboviden fant zato v šoli uporablja računalnik in ostalo opremo, ki mu pomaga, da normalno sledi pouku.
Vendar je šolski računalnik že star, počasen in zastarel. Aleksander težko sledi pouku in normalno opravlja vse šolske obveznosti, ki so v šoli zahtevane. Zato se je skupaj z mobilno pedagoginjo iz Centra IRIS obrnil na nas za pomoč pri nakupu novejšega programa za povečanje besedila in računalnika, ki bo hitrejši, sposobnejši in močnejši. S tem bi se Aleksandru učenje in ostale aktivnosti olajšale in hitreje opravile.
Aleksander je kljub izjemni bistrosti zelo preprost in skromen fant. Povedal mi je, da se mu je vid pri osmih letih naenkrat močno poslabšal. Najbolj se spomni, da v 3. razredu ni več mogel sedeti v tretji vrsti, ampak se je presedel v prvo vrsto. Kljub temu je bil v osnovni šoli vsa leta odličnjak, srednjo šolo pa je nadaljeval s prav dobrim uspehom. Poleg tega ima številne talente in je zelo povezan z naravo. Doma ima svoj vrt, kjer sam skrbi za njega, vse mu odlično uspeva, tudi razna zelišča in začimbnice, ki jih uporablja za izdelavo raznih izdelkov, mil in pripravo čajev. Pravi, da se za vsako tešavo najde rožica, ki nam lahko pomaga.
Ima tudi svojega kužka in kokoško, rešuje pa tudi vse tiste rožice in kaktuse, ki jih domači že odpišejo. Pove tudi, da se še ni odločil glede vpisa na fakulteto, rad bi študiral psihologijo, da bi po študiju pomagal mladim ali pa postal učitelj razrednega pouka. Res je pravi fant za delo z ljudmi, tako kot z naravo ali živalmi.
Že četrto leto Aleksandra na njegovi učni poti spremlja tudi mobilna tiflopedagoginja Karmen Grum. Z njim izvaja ure, ki so namenjene premagovanju ovir v šoli, ki nastanejo zaradi vida. Aleksander je močno slaboviden, poleg majhnega ostanka vida njegov vid še dodatno otežujejo prevelika občutljivost na svetlobo ter težje ločevanje barv. Težave mu povzroča tudi direktna svetloba in posledično bleščanje, prav tako nistagmus oziroma nenadzorovano tresenje očesnih zrkel, ki se pojača ob utrujenosti, stresu in daljših branjih.
Da bi uspešno sledil pouku, potrebuje kar nekaj prilagoditev, predvsem pa pripomočkov za slabovidne. Največkrat učna gradiva niso prilagojena in ustrezna (učbeniki so napisani z drobnim tiskom, težave povzročajo tudi zemljevidi in slikovno gradivo), zato bi brez ustreznih tehničnih pripomočkov Aleksander težko prebral gradivo zapisano na papirju. Prav tako ne vidi na tablo pa tudi zapisa za seboj ne more prebrati.
Edini način, da lahko sledi učnemu procesu, torej da piše, bere zapiske, vidi na tablo, nujno potrebuje prenosni računalnik z večjim in neblešečim ekranom ter programom za povečanje ekranske slike in besedila. Tudi učbenike v elektronski obliki bere na računalniku.
»Ker ima Aleksander prenosnik že četrto leto in ga uporablja ves čas, je seveda le še vprašanje časa, kdaj ga bo potrebno zamenjati, s tem pa tudi vso programsko opremo. V letošnjem letu ga čaka pisanje mature, del katere bo pisal s prenosnikom in programom za povečanje, zato sem predlagala, da mu Zavod VID omogoči nakup. Naj poudarim, da je Aleksander učno zelo uspešen, motiviran in ambiciozen dijak, pa tudi zelo prijeten. Prenosnik mu bo koristil tudi pri nadaljnjem šolanju oz. študiju.« je v strokovno mnenje zapisala Aleksandrova tiflopedagoginja.
Na zavodu VID bomo Aleksandru z veseljem pomagali pri nakupu prenosnika in ostale opreme vredne 2.000 evrov, da se bo še naprej lahko enakovredno šolal skupaj z videčimi vrstniki.
Aleksander je kljub izjemni bistrosti zelo preprost in skromen fant. Povedal mi je, da se mu je vid pri osmih letih naenkrat močno poslabšal. Najbolj se spomni, da v 3. razredu ni več mogel sedeti v tretji vrsti, ampak se je presedel v prvo vrsto. Kljub temu je bil v osnovni šoli vsa leta odličnjak, srednjo šolo pa je nadaljeval s prav dobrim uspehom. Poleg tega ima številne talente in je zelo povezan z naravo. Doma ima svoj vrt, kjer sam skrbi za njega, vse mu odlično uspeva, tudi razna zelišča in začimbnice, ki jih uporablja za izdelavo raznih izdelkov, mil in pripravo čajev. Pravi, da se za vsako tešavo najde rožica, ki nam lahko pomaga. Ima tudi svojega kužka in kokoško, rešuje pa tudi vse tiste rožice in kaktuse, ki jih domači že odpišejo. Pove tudi, da se še ni odločil glede vpisa na fakulteto, rad bi študiral psihologijo, da bi po študiju pomagal mladim ali pa postal učitelj razrednega pouka. Res je pravi fant za delo z ljudmi, tako kot z naravo ali živalmi.
Že četrto leto Aleksandra na njegovi učni poti spremlja tudi mobilna tiflopedagoginja Karmen Grum. Z njim izvaja ure, ki so namenjene premagovanju ovir v šoli, ki nastanejo zaradi vida. Aleksander je močno slaboviden, poleg majhnega ostanka vida njegov vid še dodatno otežujejo prevelika občutljivost na svetlobo ter težje ločevanje barv. Težave mu povzroča tudi direktna svetloba in posledično bleščanje, prav tako nistagmus oziroma nenadzorovano tresenje očesnih zrkel, ki se pojača ob utrujenosti, stresu in daljših branjih.
Da bi uspešno sledil pouku, potrebuje kar nekaj prilagoditev, predvsem pa pripomočkov za slabovidne. Največkrat učna gradiva niso prilagojena in ustrezna (učbeniki so napisani z drobnim tiskom, težave povzročajo tudi zemljevidi in slikovno gradivo), zato bi brez ustreznih tehničnih pripomočkov Aleksander težko prebral gradivo zapisano na papirju. Prav tako ne vidi na tablo pa tudi zapisa za seboj ne more prebrati.
Edini način, da lahko sledi učnemu procesu, torej da piše, bere zapiske, vidi na tablo, nujno potrebuje prenosni računalnik z večjim in neblešečim ekranom ter programom za povečanje ekranske slike in besedila. Tudi učbenike v elektronski obliki bere na računalniku.
»Ker ima Aleksander prenosnik že četrto leto in ga uporablja ves čas, je seveda le še vprašanje časa, kdaj ga bo potrebno zamenjati, s tem pa tudi vso programsko opremo. V letošnjem letu ga čaka pisanje mature, del katere bo pisal s prenosnikom in programom za povečanje, zato sem predlagala, da mu Zavod VID omogoči nakup. Naj poudarim, da je Aleksander učno zelo uspešen, motiviran in ambiciozen dijak, pa tudi zelo prijeten. Prenosnik mu bo koristil tudi pri nadaljnjem šolanju oz. študiju.« je v strokovno mnenje zapisala Aleksandrova tiflopedagoginja.
Na zavodu VID bomo Aleksandru z veseljem pomagali pri nakupu prenosnika in ostale opreme vredne 2.000 evrov, da se bo še naprej lahko enakovredno šolal skupaj z videčimi vrstniki.
Vabimo vas, da tudi vi pomagate obrniti Aleksandru življenje na bolje.
Donacije za Aleksandra zbiramo na transakcijskem računu Humanitarnega zavoda VID
številka SI56 0510 0801 0018 831
koda namena: CHAR, sklic: SI0025102018
in namen nakazila "Za Aleksandra".
