Zahvale

»Angeli še obstajajo - sredi med nami. Na srečo! Nimajo kril, a imajo srce za ljudi, ki jim ne gre dobro. Imajo odprte oči za ljudi v stiski. Pomagajo jim na noge. Skrbijo za živež. Nagovarjajo osamljene. Brez velikega govorjenja pomagajo, kjer lahko. Tudi vi ste eni izmed Angelov. Hvala za Vašo dobrosrčnost, pomoč in podporo moji družini. S spoštovanjem Najana Kranjec s sinovi«

»V imenu stanovalcev Stanovanjske skupine Škofja Loka se Vam najlepše zahvaljujemo za Vašo dolgoletno naklonjenost in dobroto. Z Vašo pomočjo je bilo mnogo dni obsijanih s soncem in so za vedno ostali zapisani v naših srcih. Hvala.«

»V današnjem svetu se brez tehnologije težko izobražujemo. Predvsem slepi pa smo dobesedno odvisni od sodobne tehnologije, ki pa je žal zelo draga, zato mi bo Vaša donacija za skener veliko pripomogla pri nadaljnjem izobraževanju.  »Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na lastne razmere. Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji.« Za vašo pomoč se vam še enkrat zahvaljujem in vas pozdravljam! Maša Pupaher«

»S pomočjo električne stojke sem sedaj bolj samostojna in počnem veliko stvari, ki jih prej nisem mogla. Zato gre zahvala prav vam, ki ste mi z donacijo to omogočili. Hvala. Laura Ferkulj«

»Dobrodelnost, naklonjenost in humanost so neprecenljive človeške vrednote, ki so skrite v globini srca. Hvala, ker ste odprli svoje srce, spustili te vrednote na plan in z donacijo pomagali pri nakupu Braillove vrstice za našo Tanjo. S tem ste ji podarili tudi znanje in dodatno radovednost, saj bo še z večjo vnemo in veseljem prebirala knjige in šolsko gradivo. Hvala! Družina Turičnik«

 »Kornelia vam oziroma celotni ekipi zavoda VID pošilja zahvalo za kolo. Gre za majhno pozornost je pa z mamičino pomočjo z veseljem in s srcem ustvarjala. Tudi midva z možem bi se rada zahvalila za kolo, katerega bi brez vas še ne bi imela. Že v Soči, ko je prvič sedla nanj je bila tako vesela in nasmejana, čeprav še ni vedela, da bo sedaj samo njeno. Res je bila posrečena, ko je vsakemu, ki ji je prekrižal pot rekla »makn se«. Zelo lepo je bilo videti, ko je vsakega mimoidočega pozdravila živjo. Na dolgem hodniku Soče je eno gospo še posebej lepo pozdravila žiiiiivjooo in gospa je bila navdušena »tako majhna deklica zna tako lepo pozdravit«. Kornelii je bilo pomembno le – to, da jo vsi vidijo kako se giblje.  Doma se že pridno vozi in nabira prve kilometre, tudi Žanluka kdaj sede nanj in reče »kok ima Kornelia dobro kolo, mami še mene malo pelji«. Hvala, ker ste Kornelii omogočili terapevtsko kolo in ji s tem doprinesli samozavest, veselje in terapijo. Lep pozdrav. Karmen in Roberto«

»Najbolj težko je v življenju takrat, ko vidiš, da tvoj otrok nekaj potrebuje in mu tega ne moreš kupiti. Najtežje je v duši, ko moraš prositi.«   Vsem iskrena hvala, da ste naši Klari omogočili nakup transportnega vozička. Sedaj se bo zopet lahko veselila napovedanih šolskih izletov ali pa čisto vsakdanjega potepanja po mestu, trgovinah, obiskih pri prijateljih, sorodnikih, sošolcih... Saj je Klara vsak dan starejša, s tem pa tudi težja in je ni mogoče več vzeti v naročje, kot smo jo nekoč, ko je bila še majhna punčka in z njo odšli na potep.  Posedli jo bomo v voziček, katerega nakup ste omogočili Vi, s svojo širokosrčnostjo in dobroto in bomo z njim lažje premagovali ovire, ki se pojavljajo pri gibanju v njenem vsakdanjem življenju. Zato še enkrat od srca hvala v imenu hčerke Klare, kot v najinem imenu, očeta in mame! Družina Zarabec« 

»Neštetokrat hvala, ker ste odprli svoje srce in slišali Timotejevo zgodbo. Vaš dar ima mnogo razsežnosti, zame je najpomembnejši, da ste Timoteju omogočili nove možnosti in bolj kakovostno življenje, meni pa nekaj odtenkov manj skrbi. In hvala donatorju, ker sva, kljub temu, da se ne poznamo, za Vas postala vidna. Za večino ljudi sva le še bled spomin. Ana in Timotej«

»Spoštovana Mojca. Prejmite lep pozdrav. Hvala Mojca že za to, da ste me zadnjič sprejela.Kako malo je na tem svetu, tako toplih obrazov kot je vaš. Tako kot sem že rekla, vam je dano, da delate na tem področju, to se čuti. Lepovas prosim, da to kar imate in kar znate, delite z nami starši, ki smo v težavah. Čeprav res ni dano, da vsak skrbi za takšnega otroka, sva z možem ponosna na svojega Aljažka, da lahko skrbiva zanj, saj je najin velik sonček kjub vsem velikim težavam. Veseli bi bili mi starši, da bi lahko delili našo srečo z ljudmi, ki nimajo teh težav. A kaj ko nam obrnejo nekateri hrbet. Lep dan, Jožica«