Številni otroci v Sloveniji zaradi bolezni, nesreče ali pa težav pri rojstvu nimajo srečnega otroštva. Ne vedo, kako je videti naravo okrog sebe, kako je voziti se s kolesom ali tekati za žogo, se igrati s sovrstniki, hoditi brez pomoči drugih.

Imeti otroka, ki je zaradi bolezni ali nesreče prikrajšan za običajne življenjske radosti in zmožnosti je boleča izkušnja. Vsi mi si želimo zdrave in srečne otroke. Številne družine v Sloveniji pa se borijo za svojega "drugačnega" otroka po svojih najboljših možnostih. Številnim spremembam in dodatnim potrebam po negi, terapijah in pripomočkih se velikokrat pridružijo še brezposelnost, nizki dohodki in pomanjkanje. Naloga vseh nas je, da jim to olajšamo, saj so tudi ti otroci, naši otroci.

Dragi starši, imate otroka ali mladostnika s posebnimi potrebami, ter potrebujete pomoč pri zbiranju sredstev za nakup ali doplačilo invalidskega pripomočka: vozička, terapevtskega kolesa, plačila fizioterapij, nakupa dvižne ploščadi, prenosnega računalnika, brajeve vrstice ali karkoli drugega, kar potrebujejo vaši otroci, da bi postali bolj samostojni in se lažje vključevali v okolje. Potrebujete našo pomoč, ker sami finančno ne zmorete več, ali pa ste se kako drugače znašli v stiski?

Pokličite nas, da se dogovorimo vse potrebno na  04 201 29 30 vsak delovni dan med 9. in 13. uro ali nam pošljite elektronsko sporočilo na

info@zavod-vid.si

 

 

Kdo lahko zaprosi za pomoč


Za pomoč nas lahko prosijo starši otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ne glede na vrsto obolenja. Ni pomembno v katero društvo ste včlanjeni ali v katerem delu Slovenije prebivate. Ponavadi so to socialno ogrožene družine, družine z nizkimi dohodki ali družine, ki enostavno same ne zmorejo več.

 

 

Kaj je potrebno za pridobitev pomoči

 

Prošnja za pomoč (posameznika, ustanove, društva...)

Najprej potrebujemo prošnjo za pomoč, ki jo v svojem ali otrokovem imenu napišejo starši, starejši mladostniki pa jo lahko napišejo kar sami.  Pojasnite stisko, v kateri ste se znašli in razloge zanjo. Predlagajte, kakšna naj bi bila po vašem mnenju najboljša rešitev. Za pomoč nas lahko zaprosijo tudi ustanove, šole, društva...

 

Zdravniško mnenje

V največ primerih so prav zdravniki tisti, ki lahko najbolj natančno pojasnijo otrokove težave in probleme, ki iz njih izvirajo, zato vas prosimo, da k prošnji priložite kopijo zadnjega otrokovega zdravniškega mnenja. Seveda vse podatke o otroku skrbno čuvamo in jih uporabimo samo zato, da se lažje odločimo komu in kako najbolje pomagati.

 

Priporočila

Strokovnjaki iz različnih področij najbolje vedo, kateri je tisti pripomoček, ki je za otroka najprimernejši. Zato za vsa  potrebna priporočila zaprosimo še njih.

 

Ostala dokumentacija

Potrebujemo tudi ustrezne predračune za pripomočke, kopijo odločbe o šolanju oziroma strokovno mnenje, kjer je več informacij o otroku in odločbe o dohodkih družine (otroški dodatek, štipendija, dodatek za nego...).

 

Obisk družine na domu

Vsako družino obiščemo tudi na domu, da se spoznamo in pogovorimo. Na podlagi vseh naštetih argumentov se nato odločimo, da bomo družini oziroma posamezniku pomagali. S prosilci podpišemo tudi dogovor o sodelovanju, v katerem opredelimo kolko denarja naj bi zbrali, za kakšen namen in kakšne so naše obveznosti. Seveda  je potrebna tudi pripravljenost družine, da se izpostavi, da dovoli javnosti in donatorjem predstaviti njihovo stisko, povedati kaj potrebujejo in zakaj.

 

Način sodelovanja

Pri svojem delu smo odprti tudi za sodelovanje z različnimi organizacijami, šolami, društvi, zavodi, ustanovami, strokovnjaki, zdravniki in terapevti, ki otroke obravnavajo ali jim želijo pomagati. Z njimi navežemo stike in jih prosimo za dodatno pomoč, kajti le s skupnimi močmi lahko življenje obrnemo na bolje.

 

Potek akcije

Potem akcija lahko steče. Začne se naporno delo zbiranja sredstev.  Od donatorjev, tako posameznikov kot podjetij,  pa je odvisno, kako hitro jo bomo lahko zaključili.

 

Izročitev je najlepši del akcije. Vedno je javna, tudi zato, da donatorji vedo, da so njihova sredstva zares prišla v prave roke.

 

O delu zavoda  in akcijah, ki potekajo pod našim okriljem pišemo v našem časopisu Dobre novice. Namenjene so našim donatorjem, podjetjem in posameznikom, družinam otrok s posebnimi potrebami in širši javnosti.


Ob večjih akcijh pa se povežemo tudi z mediji.



Določbe Zakona o dohodnini ZDOH-2, katere so pomembne za starše otrok, ki prejmejo pomoč s strani dobrodelnih in humanitarnih organizacij. Še posebej sta pomembni alineji  6 in 7.


                                                 ZDoh-2 - Zakon o dohodnini


                                                                               20. člen
                                                                  (pomoči in subvencije)

Dohodnine se ne plača od:

1. denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 46. členu tega zakona;
2.  subvencij, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena tega zakona;
3.   subvencije, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja;
4.   enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;
5.   enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
6.   pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva;
7.   pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove;
8.   pomoči in prejemkov, ki jih država in samoupravna lokalna skupnost zagotavlja socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;
9.   obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;
10.  prejemkov, ki jih osebam s statusom begunca v Sloveniji, osebam z začasnim zatočiščem v Sloveniji in tujcem, ki jim je dovoljeno začasno zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun ali mednarodna organizacija v skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem zatočišču in drugimi predpisi.