Kaj je sponzorstvo?
Ekonomsko ozadje sponzorstva je sledeče: v primeru sponzorstva gre za pogodbeno razmerje, v katerem se ena stranka (sponzor) obveže drugi stranki (sponzoriranec – npr. humanitarna ali dobrodelna organizacija) izročiti določena sredstva (npr. denarno nakazilo), druga stranka pa se prvi obveže v zameno za prejeta denarna sredstva opraviti določeno storitev (npr. oglaševanje, promocijo, marketinški projekt itd.).



Ključni element z vidika obdavčitve poslov sponzorstva je tako določitev vsake posamezne vrste protistoritve (usluge) sponzorja z natančnim popisom načina in obsega izvedbe, ter navedena vrednost opravljenih protistoritev. V kolikor posla sponzoriranja ne opredelite pogodbeno, ali pa sklenjena pogodba ne vsebuje vseh ključnih elementov, so odhodki na strani sponzorja davčno nepriznani odhodek in ne znižujejo davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

Prav tako sponzoriranec poleg pogodbe sponzorju izstavi tudi račun. V kolikor sponzorska pogodba oziroma sponzorstvo humanitarne ali dobrodelne organizacije vsebuje vse potrebno, potem je sponzorstvo v celoti davčno priznan odhodek.


Davčna obravnava sponzorstva


Za sponzorja, pravno osebo je reklamiranje poslovni odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb. V primeru, da je sponzorirani davčni zavezanec za DDV na izdanem računu obračuna DDV po predpisani stopnji, sponzor pa ima pravico (ob izpolnjevanju ostalih splošnih pogojev določenih v Zakonu o davku na dodano vrednost) do odbitka tega obračunanega davka kot svojega vstopnega DDV. Sponzorirani (pravna oseba) je za opravljeno storitev dolžna izstaviti račun.


Pri sponzoriranemu gre za obdavčljivi prihodek (dohodek), pa naj govorimo o pravni ali fizični osebi. V primeru, da je sponzorirani pravna oseba se ti prihodki vključujejo v njegovo davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb, v primeru pa, da je sponzorirani fizična oseba se mu ti dohodki (prejeta sredstva) štejejo kot dohodek dosežen z opravljenim delom (poslom, dejavnostjo) ter vštevajo v dohodninsko osnovo za plačilo dohodnine.


Z vidika davka na dodano vrednost gre za opravljanje ekonomske dejavnosti sponzoriranega (pravne ali fizične osebe), ki je podvrženo obračunu davka na dodano vrednost. V primeru, da je sponzorirani že davčni zavezanec, identificiran za DDV, bo od te storitve (reklamiranja) obračunal DDV po predpisani stopnji. Če sponzorirani (še) ni identificiran za DDV, se mu opravljena storitev (promet) reklamiranja všteva v »kvoto« z DDV obdavčljivega prometa, ki ob preseganju višine 25.000€ v zadnjih 12 mesecih, povzroči obvezen obračun DDV in hkratno identifikacijo za namene DDV. Dokler sponzorirani, ki še ni identificiran za DDV (mali davčni zavezanec) ne preseže 25.000€ obdavčljivega prometa je oproščen obračuna in plačila DDV.


Za razliko od sponzorstva pa je donatorstvo (donacija, doniranje, lahko celo imenujemo darilo) neodplačen in nekomercialen dogovor za katero donator (dajalec donacije) ne pričakuje povračila. Donatorstvo je lahko tudi anonimno. Donator z dajanjem sredstev ne pričakuje »protistoritve«, ki bi koristila donatorju. Namen donacije je finančna podpora (splošnega dobra) splošnih družbenih koristi, kot so humanitarni in drugi dobrodelni nameni…