Urški omogočili terapije in kupili MotoMed

S tem vadbenim pripomočkom, bo lahko v domačem okolju, neodvisno od neusmiljenega tempa življenja, končno sama naredila nekaj za svoje telo. Ohranjala bo splošno kondicijo telesa, gibljivost sklepov, moč mišic, razteznost mišic in lahko končno sama izbirala čas za trening v domačem okolju ne glede na čas in energijo, ki ostane staršem.

Za dvanajstletno Urško Novak s cerebralno paralizo je naš vsakoletni donator gospod Franjo Jenko -  Kovinostrugarstvo Šenčur daroval kar 1.500 evrov,  Petrol - BS iz Lenarta pa je primaknil še 200 evrov. Donaciji sta bili sprva namenjeni samo za plačilo intenzivnih nevrofizioterapij. Nato nas je družina prosila še za nakup sobnega kolesa za invalide, ki bi deklici omogočil redno in vsakodnevno vadbo ter  krepitev mišic rok in nog. Predvsem takrat, ko je Urška utrujena in ne zmore sodelovati na običajnih terapijah.

Nevrofizioterapevtka Petra Timošenko nam je povedala, da je kolo smiselna in dolgoročna rešitev, saj ima Urška tricikel za zunaj, ki ga je dobila na Uri Soča,  v zimskem času, slabem vremenu ali ob pomakanju časa, pa bi deklica  lahko samostojno vadila še doma. Glede na to, da Urška potrebuje tako terapije kot sobno kolo, smo se zmenili, da bomo z zbranim denarjem plačali samo prvi sklop terapij v višini 400 evrov,  z ostalim denarjem pa kupili Urški skoraj nov pripomoček Motomed vreden 1.300 evrov, ki ji omogoča redno vadbo brez dodatnega napora staršev. Za plačilo ostalih terapij pa se bodo dogovarjali sproti, tudi s pomočjo društva Namesto pike vejica.

V svojem mnenju o opravljenih terapijah in nakupu novega vadbenega pripomočka invalidni Urški je Petra Timošenko napisala: »Z deklico Urško Novak sva tudi konec leta 2015  uspešno opravljale strnjeno enotedensko intenzivno nevrofizioterapevtsko obravnavo na katerih Urška sodeluje z veliko mero predanosti in zagnanosti. Kot vedno sva se je lotili s ciljem ohraniti doseženo in težko prigarano stanje telesa, ki je bilo zgrajeno z veliko odrekanja in vložene energije tako Urške kot njene družine od njenega rojstva do danes. Ohranjava in še pridobivava na samostojnosti, kar se tiče vstajanja, posedanja, oblačenja, kar je za njo življenjskega pomena. Ohranjava  moč in splošno kondicijo telesa, prav tako gibljivost sklepov in dolžine mišic.

Trenirala je že veliko število ur in bilo bi nesmiselno, da se vse kar je bilo tako težko prigarano v obdobju odraščanja izgubi. Zato je bistvenega pomena, da ima še vedno dovolj terapij v sklopu nevrofizioterapije, da se stanje, ki se je pri Urški zgradilo, lahko vzdržuje in še do neke meje napreduje. Odkar obiskuje šolski program in je veliko sedenja v šoli se to odraža tudi pri Urškinem gibanju, saj marsikdaj zaradi utrujenosti in šolskimi obveznostmi doma, zmanjka časa in energije za vadbo, ki vedno vključuje tudi čas staršev. Kljub temu, da Urška še vedno z veliko dobre volje izvede vsako nevrofizioterapijo, je v domačem okolju kar se tiče vadbe odvisna od časa in energije, ki ostane staršem. Vsi pa vemo, da se starši staramo, da je tempo z nami neusmiljen in da tako nemalokdaj te stvari nehajo biti izvedljive. Da ne govorimo o samopodobi, da si dekle pri 12 letih želi  bit samostojna in kdaj poskrbeti tudi sama zase.

V tem obdobju si zato lahko pomagamo s pripomočki, terapevtskimi napravami, ki tako otroku pričarajo neizmerno zadovoljstvo, ko lahko končno sam naredi nek trening-vadbo, neodvisno od starša. Odpre mu tudi nov, nekoliko spremenjen način vadbe, ki kot vemo vsi, da spremembe in novitete v življenju še kako močno potrebujemo.

Urška mi je to zaupala na eni od terapij. Z veliko žara v očeh in nasmeha na obrazu mi je pripovedovala, da je v Rehabilitacijskem centru Soča poskusila vadbeno napravo Motomed, na kateri se je krasno počutila, prvič je imela občutek, da lahko vsaj nekaj za svojo kondicijo in boljše počutje naredi sama. Bila je kot majhna deklica, ki govori o božičnem darilcu. Takrat sem pomislila, da je to to, da bi s tem omogočili Urški samostojno vadbo v domačem okolju, za daljše življenjsko obdobje in poskrbeli za pozitivno samopodobo in spremembo v njenem življenju, ki jo vsi tako zelo potrebujemo.

Urška je s pomočjo zbranih donacij kolo prejela dne 27. januarja 2016 in mi takoj na naslednji terapiji z velikim nasmeškom in iskrico v očeh pripovedovala, kako sedaj trenira sama in da je ob tem zelo vesela. Skratka smo zelo zadovoljni in iz srca hvaležni za vašo dobro voljo in vašo podporo. Petra Timošenko«