Tia je ponosna na lupo in računalnik


Tudi Tia Križovnik je 8 letna slabovidna deklica. V  začetku junija smo imeli na njeni OŠ Muta predajo pripomočkov, ki ji bodo pomagali pri učenju in pisanju.

Vsa ponosna in srečna je skupaj z mobilno učiteljico Tanjo Tajnikar pokazala kako se je že naučila rokovati s prenosno elektronsko lupo s kamero in računalnikom. Povedala je tudi, da se malo boji počitnic, ker ji je v šoli tako lepo med sošolci in prijatelji. Ampak sedaj, ko  ima svoj računalnik ji ne bo dolgčas. Učila se bo slepega tipkanja in raziskovala ostale možnosti, ki jih nudi prenosnik. Naslednje šolsko leto se bo skupaj z Gregom Hribarjem še pridno učila računalništva.  Do takrat pa bo z lupo prebrala še kakšno knjigico ali se igrala s prijateljicami.

Tia je bistra, živahna in priljubljena deklica. Na šoli jo zelo spodbujajo in pomagajo. Prosili so jo, da je učencem predstavila slabovidnost, zakaj potrebuje pripomočke, ki bi olajšali šolanje in podobno. Res je pogumna in veliko se je naučila saj živi v spodbudnem okolju, tako doma kot v šoli.

Tudi mene, donatorko in ostale so na šoli sprejeli z vso gostoljubnostjo, kjer smo ob predaji pri ravnateljici Aniti Ambrož, skupaj s pomočnico ravnateljice, Tiino učiteljico, mamico ter tiflopedagofinjo sproščeno klepetali in si izmenjali izkušnje. Seveda je bila glavna zvezda Tia, ki je dobila pripomočke vredne skoraj  2.800 evrov.  A vseeno je kakšna beseda pripadala še ostalim.

Gospa Metka iz podjetja MPT sistemi iz Dobje vasi, ki ponavadi konec leta darujejo sredstva za naše otroke je povedala, da pozna Tiino mamico Tadejo, da sta bili sošolki, sedaj pa sta njuni deklici sošolki in prijateljici. Bila je vesela, da smo povabili okoliška podjetja na predajo, da lahko na malo drugačen in bolj prijeten način spoznajo naše delo. Tudi v našem imenu hvala vsem Vidovim donatorjem, ki ste nam pomagali osrečiti deklico, prav tako moji prijateljici in dolgoletni donatorki Niki Bele iz Kranja in zakoncema Zrim iz Mengša.   

Pridružila se nam je tudi Vidova dolgoletna poverjenica Ana Krajnc, že kar 25 let je z nami. Povedala nam je zakaj rada opravlja svoje delo, da našim donatorjem lažje predstavi naše delo, ker izhaja iz svoje osebne izkušnje.

V njeni družini so bili štirje otroci, nekateri s posebnimi potrebami. Njena sestra ima težave s slabovidnostjo, že v drugem razredu je morala v Ljubljano v Zavod za slepe in slabovidne, da se je lahko šolala, učila socialnih veščin, orientacije in ostalega.

Tako za sestrico kot za ostalo družino je bilo težko, ker je šla od doma. Pripomočkov takrat še ni bilo veliko na voljo, spomni se diktafona, da se je lažje učila.  Z veliko podporo domačih in vztrajnostjo se je šolala in prišla do poklica fizioterapevtke, ki ga še danes z veseljem opravlja. Ana pravi, da ni bilo vedno lahko, a starši so jih naučili vztrajnosti in močne volje, da marsikaj lahko dosežejo v življenju, če si ne postavljajo omejitev in pridno delajo.





Tia potrebuje računalnik in lupo


Tia Križovnik je slabovidna deklica iz Mute, ki živi sama z mamico. Obiskuje drugi razred osnovne šole v domačem kraju. Vsak, ki se prvič sreča z deklico, sploh ne opazi, da ima kakršnekoli težave, saj je živahna, zgovorna, radovedna, samozavestna in družabna. Kar sem se na obisku pri njima lahko prepričala tudi sama.

Pričakovala sem majhno in zadržano 8-letno dekletce a bila je pravi sonček, vsakega očara že na prvi pogled. Njena mamica pravi, da je zelo odprta, kamorkoli pride z vsemi hitro naveže stik in vsi jo imajo radi. Je kot navihana  rdečelasa Pika nogavička ali majhna škratovka polna energija. Takoj mi je želela pokazati  kaj vse zna, kako lepo piše v zvezke, riše, ustvarja in skrbi za svoja dojenčka. V šoli hodi na ples in petje, obožuje likovno vzgojo, angleščino in nemščino ter pomaga sošolcem pri učenju. 

Tia z neizmerno voljo do življena in energijo osrečuje vse okoli sebe. V resnici pa  za svojim smehom skriva povsem drugo zgodbo. Rodila se je s sivo mreno na obeh očesih. Predno je dopolnila eno leto je bila dvakrat operirana za sivo mreno, najprej na enem potem še na drugem očesu. Njeno vidno stanje se je malenkost izboljšalo, toliko, da ni spadala v kategorijo slabovidnih. 

Preden pa se je vpisala v šolo pa so na ponovnem pregledu ugotovili, da  ji  samo očala ne bodo pomagala, da je močno slabovidna in da mora biti v šoli obravnavana kot otrok s posebnimi potrebami. S tem so ji zagotovili dodatno učno in strokovno pomoč ter ustrezne prilagoditve pri pouku. Učiteljica ji poveča gradivo in pove kaj je napisano na tabli. Zaenkrat še piše v zvezke, ki imajo poudarjene črte. A je utrujena tudi pri branju, saj ne vidi manjših črk  in slik, ki so naslikani v delovnih učbenikih.

Z mamico sta v knjigarni kupili čisto navadno okroglo lupo, ki ji vsaj malo olajša branje in učenje. Čeprav je neustrezna, je Tia presrečna ker jo ima. Tudi piše čedalje težje saj se z obrazom in noskom čisto približa zvezku.  Zato sta se z mobilnim učiteljem računalništva Gregom Hribarjem začela učiti slepega desetprstnega tipkanja. Želijo si, da bi  Tia čim prej osvojila potrebna znanja in  pričela čim preje zapiske delati s pomočjo računalnika. A žal doma nima računalnika, da bi vadila, kupiti pa ga tudi ne moreta, saj ima mamica zelo nizek dohodek.

Prav tako si ne moreta privoščiti nakupa manjše elektronske lupe, ki jo je predlagala dekličina tiflopedagoginja Tanja Tajnikar. Povedala nam je, da Tia zaradi slabovidnosti v šoli  doživlja stisko, ne samo pri pisanju ampak tudi branju in gledanju manjših stvari, ker jih dobro ne vidi oziroma jih težko zaznava. V tretjem razredu  bo takšnih situacij še več, saj se bo pričelo tudi veliko bolj intenzivno branje daljših besedil pri katerih bo lupa nujno potrebna. Pa še oči ima vedno bolj utrujene, zato naslednje leto brez ustrezne lupe in računalnika ne bo zmogla več.

Mamica samohranilka si srčno želi, da bi svoji nadarjeni deklici lahko sama kupila računalnik z večjim zaslonom, da bi lažje pisala in elektronsko lupo, ki bi ji olajšala branje in  učenje, vendar jima ob vseh izdatkih le malo ostane za preživetje. Situacija ni enostavna, zato jima predstavljamo edino upanje, da Tia pride do pripomočkov vrednih skoraj 3.000 evrov, s katerimi bo videla vse tisto, kar je njenim videčim sošolcem samoumevno.

Vabimo vas, da tudi vi pomagate obrniti Tii  življenje na bolje.

Donacije za Tio zbiramo na transakcijskem računu Humanitarnega zavoda VID
številka SI56 0510 0801 0018 831
koda namena: CHAR, sklic: SI00 100-03
in namen nakazila "računalnik in lupa za Tio"