04 201 39 30Mitja dobil dodatni pogon za invalidski voziček
Mitja poznamo že vrsto let, ko je bil star 11 let, smo mu kupili scalamobil, s katerim so premagovali številne stopnice, ki so vodile do njihovega stanovanja v 3. nadstropju.
Kasneje, ko je postal Mitja večji, težji in starejši, se je družina preselila v pritličje, kjer pa so potrebovali klančino, po kateri so lahko zapeljali Mitja skupaj z vozičkom do stanovanja. Sedaj je Mitja velik in močan, zato mi je bilo vedno težko, ko sem videla očeta kako vsakodnevno potiska navaden invalidski voziček skupaj z Mitjem. Do električnega vozička niso bili upravičeni, ker ga Mitja ne more sam upravljati. Našli smo boljšo in lažjo rešitev.
Mitja iz Kranja živi v štiričlanski družini, star je 31 let. Od rojstva ima cerebralno paralizo in je nepokreten. Prav tako je v vseh opravilih (oblačenje, hranjenje, nega) popolnoma odvisen od drugih. V dopoldanskem času hodi v Varstveno delovni center Kranj, v popoldanskem času, med vikendi in dopustom pa je doma. Že kot majhen otrok je zelo užival na sprehodih in to veselje do sprehodov je ohranil še do danes. Ne moti ga niti zimski mraz niti slabo vreme. Zato z očetom hodita na vsakodnevne sprehode, med vikendom pa se družina odpravi na kakšen daljši izlet (npr. na Bled, Volčji Potok, morje).
Ker je Mitja normalen odrasel moški, je vsako leto (glede na to, da se tudi starši starajo in postajajo šibkejši) težje potiskati invalidski voziček, še posebej, če morajo iti z njim navkreber. Prav tako je oče pred leti preživel srčni infarkt in ima tri by passe, tako da poganjanje vozička zanj predstavlja tudi dodatno obremenitev. Zato so se starši pri Zdravstveni skupnosti Kranj pozanimali, ali je Mitja upravičen do električnega invalidskega vozička. Odgovorili so jim, da ne, ker ga ne more sam upravljati. Zato smo skupaj z njimi iskali drugačne rešitve, ki bi omogočile staršem, da bi z Mitjem lahko hodili tudi na daljše sprehode, ki pa so jih v zadnjem času nekoliko opustili, ker je bilo za njih prenaporno.
V podjetju Merela iz Ljubljane so predlagali dodatni pogon, ki se ga priključi na zadnji del vozička, tako da ni več potrebno potiskati vozička, predvsem navkreber. Nakup omenjenega pripomočka, ki stane 855 evrov, je omogočilo podjetje Tinex d.o.o. iz Šenčurja, družini pa bo olajšal sprehode in izlete, ki jih ima Mitja že od nekdaj najrajši. Sedaj družina komaj čaka, da bo pomlad in poletje, ko bodo zopet lahko šli okoli Blejskega jezera, na morje... Tako bo Mitja zopet lahko užival v tistem, kar ima že od malega najraje in kar mu je v veliko veselje.
Več o pripomočku na spletni strani
Kasneje, ko je postal Mitja večji, težji in starejši, se je družina preselila v pritličje, kjer pa so potrebovali klančino, po kateri so lahko zapeljali Mitja skupaj z vozičkom do stanovanja. Sedaj je Mitja velik in močan, zato mi je bilo vedno težko, ko sem videla očeta kako vsakodnevno potiska navaden invalidski voziček skupaj z Mitjem. Do električnega vozička niso bili upravičeni, ker ga Mitja ne more sam upravljati. Našli smo boljšo in lažjo rešitev. Mitja iz Kranja živi v štiričlanski družini, star je 31 let. Od rojstva ima cerebralno paralizo in je nepokreten. Prav tako je v vseh opravilih (oblačenje, hranjenje, nega) popolnoma odvisen od drugih. V dopoldanskem času hodi v Varstveno delovni center Kranj, v popoldanskem času, med vikendi in dopustom pa je doma. Že kot majhen otrok je zelo užival na sprehodih in to veselje do sprehodov je ohranil še do danes. Ne moti ga niti zimski mraz niti slabo vreme. Zato z očetom hodita na vsakodnevne sprehode, med vikendom pa se družina odpravi na kakšen daljši izlet (npr. na Bled, Volčji Potok, morje).
Ker je Mitja normalen odrasel moški, je vsako leto (glede na to, da se tudi starši starajo in postajajo šibkejši) težje potiskati invalidski voziček, še posebej, če morajo iti z njim navkreber. Prav tako je oče pred leti preživel srčni infarkt in ima tri by passe, tako da poganjanje vozička zanj predstavlja tudi dodatno obremenitev. Zato so se starši pri Zdravstveni skupnosti Kranj pozanimali, ali je Mitja upravičen do električnega invalidskega vozička. Odgovorili so jim, da ne, ker ga ne more sam upravljati. Zato smo skupaj z njimi iskali drugačne rešitve, ki bi omogočile staršem, da bi z Mitjem lahko hodili tudi na daljše sprehode, ki pa so jih v zadnjem času nekoliko opustili, ker je bilo za njih prenaporno.
V podjetju Merela iz Ljubljane so predlagali dodatni pogon, ki se ga priključi na zadnji del vozička, tako da ni več potrebno potiskati vozička, predvsem navkreber. Nakup omenjenega pripomočka, ki stane 855 evrov, je omogočilo podjetje Tinex d.o.o. iz Šenčurja, družini pa bo olajšal sprehode in izlete, ki jih ima Mitja že od nekdaj najrajši. Sedaj družina komaj čaka, da bo pomlad in poletje, ko bodo zopet lahko šli okoli Blejskega jezera, na morje... Tako bo Mitja zopet lahko užival v tistem, kar ima že od malega najraje in kar mu je v veliko veselje.Več o pripomočku na spletni strani 
