Trinajstletna Klavdija bi rada postala samostojna

Klavdija je težko slabovidna deklica z 10 % ostankov vida, poleg tega ima še druge težave, sladkorno bolezen in krhke kosti. Obiskuje 7. razred na OŠ Šmarje pri Jelšah.


Slabovidna Klavdija Ratajc živi v Strtenici pri Pristavi pri Mestinju, v štiričlanski družini z mamico, atijem in starejšo sestro Tadejo, ki je tudi močno slabovidna. Slabovidnost je pri obeh dekletih genska in ni ozdravljiva. Pri branju in učenju si lahko pomagata le s pripomočki kot so elektronska lupa, prenosni računalnik in kamera, ki omogoča branje s table. Doma imajo večji ekran televizorja, da lahko Klavdija sedi čisto blizu in bere podnapise  ter vidi sliko.  Rada tudi riše in obožuje domačega mucka.

Klavdija je težko slabovidna deklica z 10 % ostankov vida, poleg tega ima še druge težave, sladkorno bolezen in krhke kosti. Obiskuje 7. razred na OŠ Šmarje pri Jelšah. Šolo zelo rada obiskuje, saj ima v razredu tudi najboljšo prijateljico, za katero so hvaležni tudi učitelji, ker ji pri pouku ogromno pomaga. Klavdija spremlja pouk tako, da vse učne liste, besedila iz učbenikov, delovnih zvezkov in beril  bere z ročno lupo. Tudi vse, kar zapiše v zvezek, zapiše s pomočjo lupe saj brez nje zapisa za sabo ne more prebrati. Največje težava pa se je v letošnjem šolskem letu začela pojavljati pri matematiki, saj je vsako učno uro ogromno zapisa na tabli, ki ga Klavdija ne vidi in seveda ne zmore samostojno prepisati. Med učno uro ves čas prepisuje iz sošolkinega zvezka.

Do letos je Klavdija opravila prepise tabelske slike s sošolkino pomočjo, ki ji tudi potiho narekuje snov. Letos pa pravijo učitelji, da so začeli opažati, da to za njeno sošolko postaja vedno bolj moteče in posledično sploh ne more biti zbrana pri razlagi snovi, ker jo Klavdija preveč moti.

Edina rešitev za Klavdijo, da bi lahko samostojno prepisovala tabelske slike pri pouku, je elektronska prenosna lupa z vrtljivo kamero Transformer, ki stane nekaj več kot 1.900 evrov. Starši za nakup lupe nimajo dovolj sredstev, saj ima Klavdija sestro, ki je tudi slabovidna, obiskuje šolo in prav tako potrebuje nenehno pomoč pri njenem šolanju. Mama prejema nadomestilo za izgubljen dohodek, oče pa je invalidsko upokojen.

Po večih mesecih iskanja sredstev za nakup elektronske lupe nam je s prijazno gesto gospoda, ki nam je pomagal že pri nakupu vozička za Lejlo, uspelo zaključiti tudi to akcijo. Gospod je namreč prispeval še manjkajoča sredstva v višini 715,00 eurov.

Predajo pripomočka, ki bo Klavdiji olajšal šolanje, bomo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani pripravili v začetku šolskega leta.


Mnenje tiflopedagoginje.pdf


Klavdija bere s pomočjo elektronske lupe

Na kratkem in prisrčnem srečanju 6. oktobra 2016 v računalniški učilnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino nam je Klavdija suvereno pokazala kako se je naučila rokovati z lupo in računalnikom, ki ji omogočata samostojno šolsko delo, prepisovanje snovi s table in shranjevanjem le tega ter kasnejše učenje. Pri matematiki ji snov zapisujejo v stolpcih, ne čez celo tablo, da se lažje znajde. Gospod Dušan Jankovič iz podjetja Diopta, kjer smo kupili pripomoček, je Klavdiji pomagal še pri zadnjih napotkih, bližnjicah in ostalih zadevah, ki ji bodo olajšale rokovanje z lupo.



 

Klavdija se z veseljem uči, šola ji je zelo pomembna, tako, da bo lahko še veliko dosegla. Naslednje leto gre v 9. razred in se bo morala odločiti kako naprej. Lupa pa ji bo pomagala na njeni poti k nadaljnjemu šolanju in enakovrednemu vključevanju med videče vrstnike.


Klavdijina tiflopedagoginja Tanja Tajnikar pa je povedala, da dobro sodelujeta in da je vesela, ker s pomočjo donatorjev lahko pomagamo njihovim številnim slepim in slabovidnim učencem in srednješolcem, da se lahko uspešno šolajo, včasih še veliko bolje kot njihovi videči sovrstniki.



Klavdija je  lupo, ki se priklopi na računalnik, sicer že dobila, da je med poletnimi počitnicami lahko že pridno vadila in v začetku šolskega leta začela samostojno prepisovati s table.


Res smo veseli, ker smo izjemni deklici olajšali šolanje in ji omogočili, da je lahko postala enakovredna videčim sošolcem.