Jernej je dobil invalidski voziček


Brez požrtvovalnega dela fizioterapevtk in delavnih terapevk  Ciriusa Kamnik številni njihovi otroci in mladi ne bi prišli do ustreznih pripomočkov, ki jih potrebujejo, a si jih ne morejo sami privoščiti. Tako smo z njihovo strokovno pomočjo, dolgoletnim sodelovanjem in gostoljubjem marsikomu uresničili veliko željo in olajšali življenje, pa tudi njihovim družinam. Med njimi je bil tudi 21-letni Jernej Gabršček  iz Idrskega pri Kobaridu.

Jernej potrebuje veliko samostojnosti pri gibanju, a žal ne zmore več hoditi na daljše razdalje, pa tudi zdravstveno stanje bi se mu poslabšalo.  Zato potrebuje invalidski voziček s katerim se bo lažje in neomejeno gibal, premagoval daljše razdalje in se potepal skupaj z nepogrešljivo in zvesto prijateljico psičko Lajko.  Doma ima tudi posebej prilagojeno kolo, ki mu ga je naredil oziroma sestavil sestrin partner. Je pravi izum, jaz sem bila nad njim prav navdušena.  Ima tudi bergle, a jih pri hoji nerad uporablja.

Predaja v Ciriusu Kamnik

Ko je začel obiskovati srednjo šolo v Kamniku, ga je med drugim začela obravnavati tudi delovna terepavka Nataša Kepic, s katero se dobro razumeta. Prepoznala je njegove potrebe, želje, sposobnosti in zdravstvene težave. Prav tako ga je znala usmerjati in spodbujati.


Kasneje je zaradi Jernejevega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma izpahnjenega kolka predlagala tudi nakup invalidskega vozička, ki ga je bilo potrebno doplačati v višini
900 evrov oziroma polovico njegove vrednosti. Voziček je bil nadstandarden, zato nas je prosila, če mu lahko pomagamo. Seveda smo z veseljem poskrbeli za doplačilo in tako staršem odvzeli veliko breme.

Voziček je Jernej prevzel na URI Soča, konec avgusta pa smo naredili še predajo v  Ciriusu v Kamniku, kjer končuje šolanje. Manjka mu le še en predmet, da zaključi maturo in 5. letnik programa elektrotehnik. Sedaj pa je Jernej doma in išče sluľbo, rad bi se zaposlil, nekaj malega zaslužil  in postal samostojen. Z Natašo in Jernejem smo tako zaključili še eno akcijo in se veselili novih dogodivščin.



Obljubljeni obisk na Idrskem

Zadnjo najlepšo in najtoplejšo oktobrsko nedeljo sem držala obljubo in obiskala Jerneja doma na Idrskem, da bi mi pokazal kako rad se potepa naokoli in kako daleč se pelje z vozičkom. Po cesti med hišami od doma do Kobarida je 2 kilometra in potem še 2 km nazaj, mala malica, pravi. Saj je navajen, da se veliko giblje. Potrebovala bi vsaj tri tedne, da bi mi lahko pokazal vse njihove znamenitosti in lepote narave, ki jih obkrožajo in jih lahko vsak dan občudujejo. Recimo rojstni kraj mojega najljubšega pesnika Simona Gregorčiča, pa Napoleonov most, brv na Soči, slapove, cerkev v Kobaridu, gorske kmetije, kostnico…

Mi smo se za pokušino sprehodili ob Soči, ki se vije mimo njihove domače hiše. Zunaj na terasi smo pili kavo, kramljali z ljubečimi starši, občudovali njihov vrt in njive za katere z veliko ljubeznijo in poznavanjem skrbi oče, pa tudi Jernej, če ima čas in voljo. Hvaležna mama mi je pripravila sadike sobnih rož, domač čaj, risbo, ki jih sama riše in ustvarja.

Jernej mi je pokazal sobo, svoje umetnije in skupino Skillet, ki jo občuduje. Čeprav živijo zelo skromno, jim družina in skrb drug za drugega pomeni prav vse. Tudi Jernejeva starejša sestra rada pride z družino na obisk, pa še Jernejevi  mali  nečakinji se lahko igrata in neomejeno potepata na vrtu.

Lepo mi je bilo, pa še kdaj in hvala za povabilo Jerneju in staršema, ter vse dobro jim želim.




Voziček za Jerneja

Obisk Gaberšček Jerneja doma iz Kobarida je bil nekoliko drugačen od mojih običajnih. Ponavadi so moji obiski pri otrocih in njihovih družinah v domačem okolju.  Kasneje, če je potrebno pa še v šolah, zavodih ali bolnišnicah.


Glede na to, da je Jernej že polnoleten je želel, da ga obiščem kar v šoli v Ciriusu Kamnik. Bil je lep in topel dan, zato sta me  z njegovo delovno terapevtko Natašo Kepic sprejela kar na terasi, kjer smo si lahko v miru vzeli čas in poklepetali.

Gospa Nataša me je že pred časom poklicala in vprašala ali bi lahko pomagali tudi Jerneju pri doplačilu vozička, ki ga potrebuje. Družina pa si ga sama težko privošči, oziroma bi ga starša z nizko pokojnino lahko poravnala le v 10 obrokih. In tako se je  začela zgodba. Jernej je enaindvajsetletni srednješolec, ki obiskuje 5. letnik programa elektrotehnik v Cirius Kamnik. Jeseni se vpisuje na visokošolski program Mehatronik v Novi Gorici.

Kljub temu, da se je rodil z diagnozo Spina bifida, do sedaj ni uporabljal invalidskega vozička kar se zgodi zelo redko. Pove mi, da je še lani jeseni prehodil tudi do pet kilometrov dnevno  Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, izpahnjenega desnega kolka, mu to odsvetujejo. Saj bi hoja, sploh na daljše razdalje, močno poslabšala stanje. Sicer nerad, a je v  šoli začel uporabljati rabljen športni voziček, ker se veliko ukvarja s košarko in hokejem na vozičku. Doma pa kolesari s triciklom, ki mu ga je naredil oče, da lahko sprehaja svojega ljubljenčka ob obrežju reke Soče.

Rekreativno se  ukvarja še z namiznim tenisom, z dvoranskim plezanjem  in igra šah. Rad tudi ustvarja, za prijatelje naredi čudovite darilne škatle in riše. Starši so mu v veliko oporo,  a ga prav nič ne zavijajo v vato, vključen je v vsa domača opravila, tudi  tista na domačem vrtu. Zelo rad se druži s prijatelji, v Kamniku jih je imel veliko. Doma in v osnovni šoli pa veliko manj in mu je bilo težko, ker ga otroci niso sprejeli.

Jeseni  bo Jernej ostal doma kjer bo potreboval svoj voziček, da bo lahko  nadaljeval šolanje v Gorici in se udeleževal različnih dejavnosti. Kasneje se bo imel tudi priložnost zaposliti v Kobaridu in sicer v proizvodnji, kjer mu bo voziček še posebej olajšal gibanje, omogočal premagovanje daljših razdalj in prenašanje različnih predmetov.

Voziček Joker vreden več kot 2.000 evrov je že naročen pri dobavitelju in bo izredno komunikativnemu in družabnemu fantu v poletnih mesecih izročen na URI Soča.

Polovico bo plačala zavarovalnica ostalo polovico pa Vid s pomočjo donatorjev.  Ker Jernej še hodi, po njihovih pravilih ni upravičen do celotnega plačila invalidskega vozička, ki ga nujno potrebuje. Četudi se je njegovo zdravstveno stanje spremenilo.

Z novim vozičkom in Jernejem se bomo še srečali konec avgusta v Kamniku, kasneje pa tudi v domačem kraju sem mu obljubila.

Vabimo vas, da tudi vi pomagate obrniti Jerneju življenje na bolje.

Donacije za Jerneja  zbiramo na transakcijskem računu Humanitarnega zavoda VID
številka SI56 0510 0801 0018 831
koda namena: CHAR, sklic: SI00 100-07
in namen nakazila "voziček za Jerneja"