Heleni bo prenosnik olajšal šolanje

Močno slabovidna Helena Žnidaršič iz Postojne je v torek 13. februarja na Centru IRIS prejela prenosni računalnik in Zoom tekst ter ostalo opremo v vrednosti 2.350 eurov, da bo lahko spremljala šolski program, delala naloge in postala enakovredna videčim sošolcem. Njeno veselje ob predaji pripomočkov je bilo prav nalezljivo za vse, ki smo se z njo veselili nove pridobitve.

Na predaji je bilo prav prijetno, malo pustno, Helenino veselje ob novi pridobitvi pa prav nalezljivo. Skupaj z učiteljico računalništva Matejo Jenčič sta raziskovali vse možnosti, ki jih nudi računalnik, da se bo Helena lažje učila, brala in pisala naloge. Mobilni učitelj Peter Rot, ki  obiskuje Heleno na redni OŠ v Postojni pa ji bo pomagal naložiti še vse učbenike in delovne zvezke, ki so na CD-jih in prilagojeni zanjo. 14- letna Helena pravi, da ji bo na njeni prijazni šoli nov prenosni računalnik zelo olajšal pisanje učne snovi in prenos podatkov na domač računalnik. Da ni le vesela ampak presrečna, ker se ji je uresničila srčna želja, saj bo sedaj lažje dohitevala svoje sošolce. V letošnjem in naslednjem šolskem letu se bo naučila rokovanja z njim predvsem pri določenih predmetih, kjer je veliko slikovnega gradiva ali matematiki, kjer bo še vedno potrebovala zvezek, da bo v srednji šoli lahko popolnoma samostojna in enakovredna novim sošolcem.

 


Hvala vsem, ki ste v okviru novoletnega donatorstva omogočili Heleni, da so se njena obzorja razširila.

         





Prenosni računalnik za Heleno

Helena Žnidaršič iz Studenca pri Postojni potrebuje prenosni računalnik.


Ko sem med jesenskimi počitnicami obiskala 14-letno Heleno, nisem mogla verjeti, da je močno slabovidna, saj z ostankom vida odlično funkcionira. Zvečer, ko je ni več motila svetloba se je skupaj s starejšo sestro, njenim fantom in sosedom odpravila ven na igrišče.

Košarke sicer ni mogla igrati, a jim je bila  odlična sodnica in v tej vlogi je resnično uživala. Tudi v prostoru se dobro znajde, le če ji doma kaj ne prestavijo ali pa zunaj avta ne parkirajo na drugem mestu  ter po nerodnosti pustijo še odprta vrata, takrat postane za Heleno precej nerodno. Povedala mi je tudi, da rada igra šah, likovno ustvarja, poje. Rada si zapisuje lepe in pozitivne misli, še rajši pa piše otroške pesmice, ki  jih bo nekoč izdala v lični knjigici, a žal ne ve, kdo bi ji pri tem lahko pomagal. Z veseljem zahaja v šolo in naravnost obožuje svoje učitelje in sošolce. 

Njen mobilni učitelj Peter Rot iz Centra IRIS, ki nas je prosil, da pomagamo Heleni pri nakupu prenosnika nam je povedal, da je Helenin vid težko razumeti in da mora biti izpolnjenih veliko pogojev, da lahko Helena z ostankom vida tako dobro funkcionira. Helena ne loči barv, vidi le 8 %, največ težav  ji predstavlja bleščanje in močna svetloba. Obiskuje 8. razred redne osnovne šole v Postojni.  V nižjih razredih je uspela slediti pouku s povečanimi učbeniki ter elektronsko lupo. Sedela je v prvi vrsti, da je ob prepisu s table lahko stopila tudi do nje in si ogledala vsebino. V razredu kjer je sedela Helena, so ji s senčili preprečili, da bi jo motila svetloba.
 
V višjih razredih pa so se začele kazati težave, količina učne snovi  in informacij se je povečala. Helena ni več uspela slediti pouku. Njeni zvezki so postali neurejeni, tudi učbeniki so postali natrpani z raznimi informacijami, stolpci, oblački in razpredelnicami, kar Heleni otežuje orientacijo v učbeniku, čeprav si pomaga z lupo. Zato bi potrebovala prenosni računalnik s  programom za povečanje teksta, s katerim bi si pri pouku lahko delala zapiske. Tudi učbeniki, zemljevidi in slovarji bi bili na računalniku. Tabelske slike pa  bi ji učitelji že pred poukom lahko posredovali preko elektronske pošte, USB ključka ali kako drugače, da bi lažje sledila pouku in vedela kaj je na tabli. Vendar si nakupa računalnika, ki bi Heleni olajšal šolanje štiričlanska družina ne more privoščiti saj bi potrebovali kar 1.700 evrov.

Računalnik ji bo v veliko pomoč po zaključeni devetletki, saj Helena namerava šolanje nadaljevati na Srednji veterinarski šoli. Veseli jo delo z živalmi, za katere ima nekakšen poseben čut, saj jo živali hitro vzljubijo.

Zaključila bom z mislijo, ki mi jo je Helena pokazala ob mojem odhodu:
»Družba bi bila nekaj prekrasnega, če bi si ljudje znali zaupati in pomagati drug drugemu. Znali ceniti to, kar imamo, in ne biti jezni na to, česar nimamo več. V življenju vedno kaj izgubimo, zato je dobro imeti nekoga, da te potolaži in se lahko zaneseš nanj. Vsak ima v življenju nekaj, kar bo izgubil ali pa je že izgubil in tega  nikoli več ne dobi nazaj.

NE SMEŠ SAMO OBSTAJATI, ŽIVLJENJE MORAŠ ŽIVETI!"



Vabimo vas, da tudi vi pomagate obrniti Heleni življenje na bolje.


Donacije za Heleno zbiramo na transakcijskem računu Humanitarnega zavoda VID
številka SI56 0510 0801 0018 831
koda namena: CHAR, sklic: SI00 01122017
in namen nakazila "Helena prenosnik".