Angelika je sedaj samostojna tudi v domačem okolju


Na dan mladosti, 25. maja 2017 smo imeli svečano otvoritev dvižne ploščadi za dvaindvajsetletno Angeliko Markič iz Tržiča in tako uradno zaključili še eno veliko humanitarno akcijo, ki smo jo v zadnjem času speljali na Zavodu VID.


Čeprav je bilo ta dan precej mrzlo, smo bili vsi, ki smo se udeležili slovesnosti, navdušeni in veseli, da smo Angeliko lahko pospremili na njeni poti v novo samostojnost. Angelika nam je povedala, da je skupaj s staršema neizmerno hvaležna vsem donatorjem, ki so ji omogočili to tako pomembno pridobitev v njenem življenju.


Pred več kot letom in pol smo namreč obiskali družino Markič in invalidno Angeliko, ki nas je prosila za pomoč pri zbiranju sredstev za nakup dvižne ploščadi. Angelika je povedala, da ji je neprijetno, ker jo morata starša nositi po stopnicah, ki vodijo do njihovega visokopritličnega stanovanja. Stanovanje so ji sicer uredili tako, da se po njem lahko samostojno giblje, prilagodili so ji tudi kopalnico in kuhinjo.

A sedem stopnic, ki vodijo do njihovega stanovanja so bile ovira, ki smo jo s skupnimi močmi uspeli premostiti. Ponosni smo na to! Saj smo Angeliki omogočili osnovno samostojnost, staršema pa ohranili moči in zdravje. Sedaj se bo Angelika z električnim vozičkom lahko kadarkoli bo želela odpravila ven na dvorišče, daljši sprehod, v trgovino ali na klepet k prijateljicam.

S  pomočjo donatorjev nam je uspelo zbrati 16.360 evrov potrebnih za nakup dvižne ploščadi, plačilo vrat na avtomatsko  odpiranje in izgradnjo klančine. Naše prošnje za donacije niso naletele na gluha ušesa saj se je odzvalo kar 64 donatorjev iz vseh koncev Slovenije, predvsem iz Gorenjske in lokalne skupnosti. Velikodušno se je odzvala tudi Občina Tržič ter župan Borut Sajovic, ki nam je ves ča akcije stal ob strani in nas usmerjal. Pomagala so  nam tudi okoliška podjetja, institucije, sosedje, prijatelji in posamezniki.  Preveč jih je bilo, da bi jih našteli.  Hvaležni smo za prav vsak podarjeni evro. Vsem iskrena hvala!

Največji donator pa je bilo podjetje Monea inženiring d.o.o., Ljubljana, ki vsako leto poleg športa, veliko donirajo tudi za različne dobrodelne projekte. Hvala tudi g. Franju Jenku iz Kovinostrugarstva Šenčur, ki namesto novoletnih daril, sredstva že tradicionalno  namenja našim otrokom, tokrat za Angeliko in podjetju Porsche Leasing SLO  d.o.o. iz Ljubljane.  Hvala tudi vsem ostalim, ki so nam ves čas akcije potrpežljivo stali ob strani, nas podpirali in nam pomagali z nasveti, da smo našli najboljšo rešitev tako za Angeliko kot tudi stanovalce bloka.
 
Na koncu pa nam ostane le še, da Angeliki zaželimo srečno. Naj ji dvižna ploščad ne pomaga le na poti mimo stopnic. Naj ji postane nekakšen smerokaz na njeni poti v odraslo in samostojno življenje. Že velikokrat je dokazala, da se ne da kar tako, da zmore prav vse. Zato le pogumno naprej, draga Angelika! Mi verjamemo, da ti bo uspelo. Srečno. Naj ti ploščad dobro in dolgo služi!




ZAKLJUČNA MISEL ANGELIKE OB PREJETJU PLOŠČADI



Če si človek tega želi, se z leti čedalje bolj osamosvaja. Odgovornost, ki jo osamosvajanje prinaša je velika, hkrati pa je občutek da nisi od nikogar odvisen nekaj najlepšega.

Je pa odgovornost včasih tako velika, da je marsikdo ni pripravljen sprejeti in rajši ostane v coni udobja. Tudi sama sem bila nekoč taka, ampak če te življenje prisili, da poskrbiš sam zase, da pogoltneš grenak občutek, ker veš, da si v določenih trenutkih popolnoma sam in boš spal tako kot si boš postlal, te ni več tako strah in si začneš bolj zaupati, ker veš da zmoreš in da ni težko.

Žal pa kot človek, ki uporablja voziček, zmorem samo toliko, kolikor ti omogočajo pripomočki in infrastruktura.  

Čeprav menim, da bi beseda invalid morala iz slovarja slovenskega jezika, ker v dobesednem prevodu pomeni neveljaven in ker to še zdaleč ni beseda, ki bi jo želela uporabiti, ko opisujem samo sebe, jo bom pač vseeno uporabila, saj slovenščina žal nima zelo razširjenega besedišča in ne vem, kako naj drugače opišem, kar bi želela povedati:  veliko invalidov ni invalidov zato, ker ne bi bili zmožni česa narediti. Veliko invalidov je invalidov zaradi neprilagojenosti infrastrukture. Pozitivna naravnanost, ki se jo tako rado poudarja nekomu na vozičku ne bo pomagala premagati stopnic. Stopnicam je vseeno, če jih gledaš z nasmehom ali pa če pred njimi jokaš.

In ker sem bila kot dijakinja in sedaj študentka navajena, da za svoje opravke lahko poskrbim sama, da se lahko kadarkoli odpravim kamorkoli si zaželim in da iz kakšne stvari vseeno ni potrebno delati raketne znanosti, sem si zaželela, da bi bilo tako tudi v domačem okolju. Da moji starši in prijatelji ne bi vsakič, ko bi si zaželeli kam iti, »fitnesirali« po stopnicah z mano na hrbtu. Ali pa da grem lahko recimo sama na pošto poslati 1001 dokument, ki spremlja naloge administrativne narave.

Po malo več kot enem letu in po trudu, ki je vse vpletene pripeljal na rob obupa, nam je s skupnimi močmi končno uspelo. Zato bi se rada vsem zahvalila za potrpežljivost in ostalo pomoč. Na koncu se je izplačalo.

Angelika Markič





Začetek akcije - Angelika potrebuje dvižno ploščad

Angelika Markič bi bila  rada bolj samostojna tudi v domačem okolju in se sama gibala po stanovanju ter bližnji okolici.  Enaindvajsetletno dekle ima cerebralno paralizo zaradi katere je na invalidskem vozičku. Pravi, da ji je neprijetno, ker jo morata starša nositi po stopnicah, ki vodijo do njihovega stanovanja v drugem nadstropju. Med tednom biva v Ljubljani, kjer pridno študira jezike na Filozofski fakulteti, konec tedna pa se vrača domov, tudi med počitnicami, ko je veliko sama doma pa ne more iz stanovanja.



Zato se je družina odločila, da se preselijo v stanovanje, ki je v pritličju sosednjega bloka.  Stanovanje so uredili tako, da se Angelika lahko z vozičkom samostojno giblje po stanovanju. Prilagodili so ji tudi kopalnico, kuhinjo in ostale prostore. Da pa bi se lahko sama odpravila ven na dvorišče, v trgovino ali obisk k prijateljicam pa Angelika potrebuje invalidsko dvižno ploščad, ki ji bo omogočila dostop do visokopritličnega stanovanja. Do njega na žalost vodijo stopnice.

Zato se je izredno prijazno, pogumno in bistro dekle obrnilo pred letom in pol na naš zavod VID za pomoč pri zbiranju sredstev za nakup invalidske dvižne ploščadi.

Sprva smo mislili, da se bo lani spomladi Angelika že lahko sama zapeljala iz stanovanja na dvorišče. Vendar se je ob pripravi dokumentacije in vpogledu v možnost postavitve ploščadi ob blok pokazalo, da bo potrebno najti drugačno rešitev, kot je bila na začetku zamišljena. Po številnih predlogih in iskanjih najboljše rešitve se bo ploščad postavila ob stopnicah znotraj bloka. Potrebno pa bo zamenjati tudi vhodna vrata z avtomatskim odpiranjem ter pri vhodu narediti klančino do podesta, ki vodi k vhodu v blok.



Celotna vrednost projekta je ocenjena na nekaj več kot 16.300 evrov, kar za  druži
no predstavlja prevelik finančni zalogaj, poleg vseh ostalih stroškov povezanih z Angelikinimi terapijami in šolanjem, ter bivanjem v Ljubljani.

S pomočjo donatorjev, podjetij, organizacij in posameznikov nam je uspelo zbrati potrebna sredstva. Sedaj pa pride na vrsto glavni del projekta - postavitev ploščadi. Načrti so narejeni in vsi, ki so za njeno montažo in vsa ostala dela zadolženi, se bodo potrudili, da bo ta optimalno uporabna Angeliki. 








Pred lanskim novim letom so nas obiskali iz treh kranjskih Petrolovih bencinskih servisov -  Labore, Staneta Žagarja 58B in Staneta Žagarja 65, ker so se skupaj  odločili, da bodo v okviru Petrolove humanitarne akcije "Naša energija povezuje" pomagali Angeliki vsak z 200 euri.  




Na sliki so predstavniki vseh treh Petrolovih BS  z čeki v rokah -  Gašper Golob, Mojca Jazbec in Alenka Lisjak poleg direktorice zavoda  VID, Mojce, ki ima v rokah Dobre novice.


Angelikina kolumna v Dobrih novicah

DN 23/2015.pdf
DN 24 /2016.pdf
DN 25/2016
DN 26/2017